ENO GLASBA: CAMINOIGRA
Prizorie: Sodni stolp
as: 01.07.2006 ob 21.00
Nastopajo:
Jan Tomšič (vokal, kitare, bansuri)
Blaž Celarec (tolkala, spr.vokal)
Primož Fleischman (sopranski saksofon)
Uroš Trebižan (el.bas)
Sergej Ranđelović Ranđo (bobni, spr. vokal)
Boštjan Gombač (klarinet, flavte)
Domača zasedba CAMINOIGRA igra težko opredeljivo glasbo, pretanjeno stkano iz odmevov številnih svetovnih godb, dodatno mero v neujemljivosti izraza pa dodaja dejstvo, da so besedila napisana in seveda tudi peta v izmišljenem jeziku. Tudi zaradi tega zveni glasba Caminoigre nadvse sproščeno, saj imajo zlogi, ki jih v zvočno tkivo vpleta kitarist in pevec Jan Tomšič, vlogo dodatnega glasbila, ki prispeva ne le k melodijski barvitosti, temveč tudi ritmični razgibanosti komadov. Poleg tega pa takšna svojevrstna glosolalija omogoča veliko improvizacije med samim nastopom ter dodatno poglablja občutek eksotičnosti ali netukajšnjosti same glasbe. A glasba Caminoigre je kljub temu zelo domač(n)a, saj v njej mrgoli navezav na latinskoameriške, indijske in mediteranske godbe, slišati je tudi kančke folk rocka in bluesa. Nič čudnega, če vemo, da je Tomšič veliko potoval in vase srkal glasbene vibracije od Indije do Španije in Amerik(e). Svoj tenkočuten, rahlo melanholičen glasbeni izraz člani zasedbe, v kateri najdemo sama priznana imena, člane številnih dobro znanih domačih in mednarodnih zasedb (Tamara Obrovac Transhistria Ensemble, Brina, Fake Orchestra, Bast, Folkestra idr.), pletejo sproščeno in elegantno, a pod povrhnjico je slišati razburkanost in strast, svetovljanskost in mističnost.
Vir: programska knjižica Druge Godbe 2006, avtor Mario Batelič
FESTIVAL ENO GLASBE
BESEDE UMETNIŠKEGA VODJE FESTIVALA ENO GLASBE
Moje poimenovanje ENO glasba* (ONE music) ni osamljena ideja izvenžanrskega glasbenega ustvarjanja v slovenskem prostoru. Že desetletja je mnogo predvsem neodvisnih ansamblov v Sloveniji podiralo meje v glasbi. Skoraj istočasno, kot je konec leta 2005 nastalo 'Društvo za ENO glasbo' (društvo za prodor neinstitucionalne kulture), je neodvisno od tega Gal Gjurin zapisal: »Naša glasba se ni pustila nikoli ujeti v en sam žanr – vedno je skušala spajati raznorodne glasbene elemente, z enim samim namenom: doseči glasbenost…«.
Pri ENO glasbi ne gre le za »crossover«, ki meša dva ali več glasbenih stilov, temveč za združevanje različnih glasbenih svetov. Po mojem opažanju se ti še bolj kot po glasbenih žanrih razlikujejo po sredstvu za prenašanje glasbe skozi zgodovino. Poznamo tri načine ohranjanja glasbenih idej.
Na prvi način - od ust do ušesa, v usta in nazaj v drugo uho - se prenaša predvsem ljudska glasba, katere avtorje smo pozabili. To pa seveda še ne pomeni, da avtorjev ni. Dejstvo, da pri neki v Sloveniji nastali glasbi nismo pozabili ime avtorja, še ne pomeni, da je skladba manj slovenska.
Glasbeno šolstvo pri nas usmerja predvsem v drugi način prenašanja glasbe – notografijo. Ta veja glasbe na Slovenskem preživlja največ glasbenikov, mnogokateri izmed njih pa bi želel igrati tudi ENO glasbo, če bi se od tega dalo živeti:)
Tretji način – glasbeni posnetki – je najmlajši in omogoča, da se tudi glasba, ki ni bila nikdar zapisana v obliki notnega zapisa in ki ni krožila od ust do ušes, lahko ohrani skozi zgodovino. Če želimo ali ne, smo danes največ v stiku prav s posneto glasbo.
ENO glasbe ne vrednotimo glede na pripadnost enemu od zgoraj naštetih načinov, temveč jo poslušamo. Pri ENO glasbi gre tudi za združevanje tradicionalno različnih skupin glasbene publike. Neka vrsta publike se poistoveti z glasbenim izrazom, ki ga dotlej ni poznala ali ji ni bil blizu. V ENO glasbi vsak poslušalec lahko najde nekaj, česar nima rad. Vendar se temu ne ogne, temveč raziskuje naprej. Koncert ENO glasbe je lahko tudi strogo žanrski, če začutimo nezapiranje v lastne meje. Jose, znani slovenski igralec in glasbenik, v enem od svojih tekstov repa: »hvala ti meja, rabmo te, da se zapremo vase in tko ostanemo center sveta, ha, ha, ha, ha…«
Lahko govorimo tudi o zapiranju v glasbene, religiozne, geografske, spolne skupine. Glasba planeta je ena, vsak prebivalec planeta je EN človek ne glede na predalčke, v katere ga dajemo. Ustvarjanje prihaja izključno iz človeka in nima namena poudarjanja veličine ene skupine ljudi nasproti drugi. Osebni in globalni interes naj prevladata čredni interes. Čreda je v interesu pastirja, boj za velikost pašnika tudi. Ovce pastirju verjamejo, da je druga čreda drug svet. ENO glasba se zavzema za to, da tradicionalno klasična publika obišče koncert breakbeat glasbe. Zapriseženi ljubitelji free jazza naj se znajdejo na folk festivalu s šotorčki. Verjamem, da lahko človek na takšnem koncertu sreča ljube ljudi. Morda pa kdo zamenja čredo:)
EN človek, ENA ovca, ENO glasba!
Izmed programov festivala ENO glasbe izberite tistega, za katerega si sploh ne mislite, da bi vam lahko bil blizu, obiščite koncert in upajmo – uživajte! Maribor repa po ljubljansko, Ljubljana pa obožuje Jaušnika:)
Bojan Cv, violinist
* sklanjanje: ENO glasba, ENO glasbe, ENO glasbi, ENO glasbo, pri ENO glasbi, z ENO glasbo, v EN glas
Prireditev vam poklanja:
|
|
|
