TOMAŽ DOMICELJ & PROJEKT TRIGLAV
Prizorie: Jurčkov oder
as: 24.06.2006 ob 20.10
Nastopa:
TOMAŽ DOMICELJ (vokal, kitara, harmonika)
Znameniti »Letnik 48« se je rodil v Ljubljani, kjer je pri šestih letih začel igrati violino. Pri sedmih se je lotil orglic. Po modelarski in športni karieri ga je zagrabila popularna glasba (Elvis, The Beatles, nato pa še Bob Dylan, so ga najbolj navdihnili) in zato je s šestnajstimi poprijel tudi za kitaro. V zadnjem letniku gimnazije je že imel svoj ansambel HELIONI, v katerem sta se brusila tudi Jernej Jung in Janez Bončina-Benč. Sredi prvega letnika filozofske fakultete Tomaž Domicelj pobere šila in kopita in gre s kitaro na rami v meko pop glasbe – v Britanijo. Tam doživi najbujnejše obdobje, poletje 1967. Ko se vrne v Ljubljano, nadaljuje študij angleščine in slovenščine, hkrati pa začne s samostojno kantavtorsko – kot so takrat rekli, »protestniško« - kariero. Akustična (tudi že 12-strunska) kitara, orglice za vratom in lastne ter nekatere prevedene izpovedne, angažirane, protivojne pesmi. In seveda doooolgi lasje. To je bil nekaj let zaščitni znak Tomaža Domicelja.
V začetku 70. let je bil gost na večini jugoslovanskih rockerskih festivalov, hkrati s tem pa je ustvarjal tudi popevke. Leta 1970 je, na primer, Alfi Nipič na Mladinskem festivalu v Ljubljani pel Tomaževo »Zbogom sin«. Leta 1971 pa je na taistem, drugem festivalu, Tomaž že pobral nagrado s pesmijo »Stara mama«. Sledijo nastopi in koncerti v Italiji, Avstriji, Bolgariji, Nemčiji in prve male plošče, potem pa leta 1975 veliki met na Slovenski popevki – skladba »Danes bo srečen dan«. Konec leta 1977 izide prvi Tomažev album, posnet na koncertni turneji, Tomaž v Živo. Leto 1978 prinese še eno prelomnico – skladbo »Jamajka« in 1. nagrado strokovne žirije na Slovenski popevki. To še ni bilo dovolj, zato leta 1979 sledi 1. nagrada občinstva za pesem »Avtomat«.
Na drugem (prvem studijskem) Tomaževem albumu »48« je posneta tudi pesem »Slovenskega naroda sin«, ki se je v nekaj letih tako prijela, da je takorekoč postala ne samo ponarodela, temveč v številnih inačicah kar ljudska. »To je največ, kar lahko še za življenja doseže nek glasbenik«, pravi Tomaž. V glasbeni zgodovini je takih primerov malo, morda je še najbolj znan Woody Guthrie, ki je napisal pesem »This Land Is My Land«.
Če smo že pri Woodyu – Tomaž Domicelj je prevedel njegovo avtobiografijo »Zapisan slavi« (Bound For Glory). Nato pa še biografije Bob Dylana, The Beatles in Elvisa Presleya.
Sledili so album »Ženska, ženske, ženski«, »Kratke domače« in »Brez zavor«. Aprila 1985 Tomaž Domicelj odide v London, kjer službuje v svetovni službi BBC do oktobra 1992. Po vrnitvi v samostojno Slovenijo ustanovi svoje podjetje, založbo in distribucijsko hišo DOTS RECORDS, povezano z istoimensko trgovino in prvo potujočo glasbeno prodajalno pri nas. Hkrati začne, po mnogih letih, spet stalno nastopati z ansamblom, tokrat v triu, imenovanem Projekt Triglav (Jani Lah – bas kitara, Andrej Hribar – bobni), s katerim posname en maxi single in en album, samostojno pa objavi album »Človek v ogledalu«.
Nastopi po vsej Sloveniji in na televiziji se nadaljujejo spet na festivalih (Orion, Slovenska popevka, LENT, Piše se leto, Narečne popevke, Melodije morja in sonca), kar spremlja ponatis štirih albumov in pa seveda zbirka največjih uspešnic »Na planini je živel«, »Kamionar«, »Gospod direktor«, »Učilna zidana«, »Kam so šle vse rožice«, »Irena, lahko noč«, »S-si-Simona«, »Življenje je lepo«, »Ker te nima rad«, »Hondoidi«, »Špricer blues« so skladbe, ki še danes predstavljajo okostje Domiceljevih nastopov – pa še kakšnih 50 povrhu, ki si jih izbere izmed 300 doslej napisanih in objavljenih.
V začetku leta 2006 je prevajalka Simona Hanžekovič na filozofski fakulteti v Gradcu (Avstrija) magistrirala z diplomsko nalogo, v kateri nadrobno obravnava 16 Domiceljevih prevodov (izmed izbranih 38) anglo-ameriških popularnih skladb, med katerimi so seveda »Kam so šle vse rožice«, »Irena, lahko noč«, »Moj dom je Lublana«, »Vlak na jug«, »Slovenska trilogija«, …
Maj 2006 pa v karieri Tomaža Domicelja pomeni novo prelomnico – najprej izid novega albuma »Zb(i)rka z Vrha« s šestnajstimi »svežimi« skladbami, nato pa še vrsta koncertov, začenši 10. in 11. maja v Viteški dvorani v Križankah ter zaključivši 8. julija na festivalu Rock Otočec z oživljeno skupino Projekt Triglav.
Prireditev vam poklanja:
|
|
|
