ENO GLASBA: MYSTICA IN SIMBOLIČNI ORKESTER (AUS, SLO)
Prizorie: Sodni stolp
as: 26.06.2006 ob 21.00
Nastopajo:
Mystica (racunalnik, kitara, orglice)
Kate Hosking (vokal, bas)
David Jarh (trobenta)
Andrej Pekarovic (klasicna kitara)
Luka Vehar (klasicna kitara)
Igor Vicentic (klavir)
Bojan Cvetreznik (violina)
An Cerne (vokal)
Mitja Vrhovnik-Smrekar (aranzmaji)
Godalni kvartet
Last minute enosmerno potovanje do sotočja akustike in elektronike z Mystica Air, Festival Lent Maribor, Sodni stolp, ponedeljek, 26.junij 2006, ob 21.uri Premiera nove avtorske glasbe Danijela Černeta-Mystice, ki se je širši slovenski in mednarodni javnosti že predstavil kot ustanovitelj in avtor glasbe skupine Terra Mystica, znane po »preletavanju« meja v glasbi. V zadnjem času nastopa kot kitarist in avtor v skupini Terrafolk. Na poletu se mu bodo v posadki pridružili še odlični instrumentalisti in avstralska vokalistka Kate Hosking.
www.mystica.si
Sponzorji: Mystica Air in Društvo za ENO Glasbo
FESTIVAL ENO GLASBE
BESEDE UMETNIŠKEGA VODJE FESTIVALA ENO GLASBE
Moje poimenovanje ENO glasba* (ONE music) ni osamljena ideja izvenžanrskega glasbenega ustvarjanja v slovenskem prostoru. Že desetletja je mnogo predvsem neodvisnih ansamblov v Sloveniji podiralo meje v glasbi. Skoraj istočasno, kot je konec leta 2005 nastalo 'Društvo za ENO glasbo' (društvo za prodor neinstitucionalne kulture), je neodvisno od tega Gal Gjurin zapisal: »Naša glasba se ni pustila nikoli ujeti v en sam žanr – vedno je skušala spajati raznorodne glasbene elemente, z enim samim namenom: doseči glasbenost…«.
Pri ENO glasbi ne gre le za »crossover«, ki meša dva ali več glasbenih stilov, temveč za združevanje različnih glasbenih svetov. Po mojem opažanju se ti še bolj kot po glasbenih žanrih razlikujejo po sredstvu za prenašanje glasbe skozi zgodovino. Poznamo tri načine ohranjanja glasbenih idej.
Na prvi način - od ust do ušesa, v usta in nazaj v drugo uho - se prenaša predvsem ljudska glasba, katere avtorje smo pozabili. To pa seveda še ne pomeni, da avtorjev ni. Dejstvo, da pri neki v Sloveniji nastali glasbi nismo pozabili ime avtorja, še ne pomeni, da je skladba manj slovenska.
Glasbeno šolstvo pri nas usmerja predvsem v drugi način prenašanja glasbe – notografijo. Ta veja glasbe na Slovenskem preživlja največ glasbenikov, mnogokateri izmed njih pa bi želel igrati tudi ENO glasbo, če bi se od tega dalo živeti:)
Tretji način – glasbeni posnetki – je najmlajši in omogoča, da se tudi glasba, ki ni bila nikdar zapisana v obliki notnega zapisa in ki ni krožila od ust do ušes, lahko ohrani skozi zgodovino. Če želimo ali ne, smo danes največ v stiku prav s posneto glasbo.
ENO glasbe ne vrednotimo glede na pripadnost enemu od zgoraj naštetih načinov, temveč jo poslušamo. Pri ENO glasbi gre tudi za združevanje tradicionalno različnih skupin glasbene publike. Neka vrsta publike se poistoveti z glasbenim izrazom, ki ga dotlej ni poznala ali ji ni bil blizu. V ENO glasbi vsak poslušalec lahko najde nekaj, česar nima rad. Vendar se temu ne ogne, temveč raziskuje naprej. Koncert ENO glasbe je lahko tudi strogo žanrski, če začutimo nezapiranje v lastne meje. Jose, znani slovenski igralec in glasbenik, v enem od svojih tekstov repa: »hvala ti meja, rabmo te, da se zapremo vase in tko ostanemo center sveta, ha, ha, ha, ha…«
Lahko govorimo tudi o zapiranju v glasbene, religiozne, geografske, spolne skupine. Glasba planeta je ena, vsak prebivalec planeta je EN človek ne glede na predalčke, v katere ga dajemo. Ustvarjanje prihaja izključno iz človeka in nima namena poudarjanja veličine ene skupine ljudi nasproti drugi. Osebni in globalni interes naj prevladata čredni interes. Čreda je v interesu pastirja, boj za velikost pašnika tudi. Ovce pastirju verjamejo, da je druga čreda drug svet. ENO glasba se zavzema za to, da tradicionalno klasična publika obišče koncert breakbeat glasbe. Zapriseženi ljubitelji free jazza naj se znajdejo na folk festivalu s šotorčki. Verjamem, da lahko človek na takšnem koncertu sreča ljube ljudi. Morda pa kdo zamenja čredo:)
EN človek, ENA ovca, ENO glasba!
Izmed programov festivala ENO glasbe izberite tistega, za katerega si sploh ne mislite, da bi vam lahko bil blizu, obiščite koncert in upajmo – uživajte! Maribor repa po ljubljansko, Ljubljana pa obožuje Jaušnika:)
Bojan Cv, violinist
* sklanjanje: ENO glasba, ENO glasbe, ENO glasbi, ENO glasbo, pri ENO glasbi, z ENO glasbo, v EN glas
Prireditev vam poklanja:
|
|
|
