ENO GLASBA: PROJEKT MESTO - TUKAJINZDAJ
Prizorie: Sodni stolp
as: 02.07.2006 ob 21.00
PROJEKT MESTO
Nastopajo:
Gal Gjurin: beseda, Rhodes, vocoder, trobenta
Igor Matkovič: trobenta
Dejan Lapanja: el. kitara, bobni
Andraž Mazi: el. kitara, elektronika
Bor Zakonjšek: bobni, tolkala
Je urban analogni multimedijski projekt, ki združuje svobodomiselne ustvarjalce. Korenine glasbeno-literarno-likovnega Projekta Mesto tičijo v začetku leta 2002. Sprva je šlo le za malo drugačno predstavitev poezije (zbirka Mesto) ljubljanskega pesnika in glasbenika Gala Gjurina, sčasoma pa se je začela pospešeno razvijati tudi sama glasbena plat projekta, ki je postajala vedno bolj edinstvena in samosvoja, temeljila pa je na svobodni improvizirani glasbi. Kmalu zatem se je pridružila tudi likovna razsežnost, ki je vsebovala za različne scenske postavitve, kratke filme, videospote ali pa večje odrske postavitve/scenografije/performanse, ki so objemali glasbenike in pesnika. Danes Projekt Mesto zavzema enaka svobodomiselna stališča, le njihova manifestacija postaja zrelejša in bolj dodelana – prav zato trditev, ki jo najdemo zapisano na zavihku enega njihovih albumov, ostaja povsem resnična: (Projekt) Mesto je organizem!
FESTIVAL ENO GLASBE
BESEDE UMETNIŠKEGA VODJE FESTIVALA ENO GLASBE
Moje poimenovanje ENO glasba* (ONE music) ni osamljena ideja izvenžanrskega glasbenega ustvarjanja v slovenskem prostoru. Že desetletja je mnogo predvsem neodvisnih ansamblov v Sloveniji podiralo meje v glasbi. Skoraj istočasno, kot je konec leta 2005 nastalo 'Društvo za ENO glasbo' (društvo za prodor neinstitucionalne kulture), je neodvisno od tega Gal Gjurin zapisal: »Naša glasba se ni pustila nikoli ujeti v en sam žanr – vedno je skušala spajati raznorodne glasbene elemente, z enim samim namenom: doseči glasbenost…«.
Pri ENO glasbi ne gre le za »crossover«, ki meša dva ali več glasbenih stilov, temveč za združevanje različnih glasbenih svetov. Po mojem opažanju se ti še bolj kot po glasbenih žanrih razlikujejo po sredstvu za prenašanje glasbe skozi zgodovino. Poznamo tri načine ohranjanja glasbenih idej.
Na prvi način - od ust do ušesa, v usta in nazaj v drugo uho - se prenaša predvsem ljudska glasba, katere avtorje smo pozabili. To pa seveda še ne pomeni, da avtorjev ni. Dejstvo, da pri neki v Sloveniji nastali glasbi nismo pozabili ime avtorja, še ne pomeni, da je skladba manj slovenska.
Glasbeno šolstvo pri nas usmerja predvsem v drugi način prenašanja glasbe – notografijo. Ta veja glasbe na Slovenskem preživlja največ glasbenikov, mnogokateri izmed njih pa bi želel igrati tudi ENO glasbo, če bi se od tega dalo živeti:)
Tretji način – glasbeni posnetki – je najmlajši in omogoča, da se tudi glasba, ki ni bila nikdar zapisana v obliki notnega zapisa in ki ni krožila od ust do ušes, lahko ohrani skozi zgodovino. Če želimo ali ne, smo danes največ v stiku prav s posneto glasbo.
ENO glasbe ne vrednotimo glede na pripadnost enemu od zgoraj naštetih načinov, temveč jo poslušamo. Pri ENO glasbi gre tudi za združevanje tradicionalno različnih skupin glasbene publike. Neka vrsta publike se poistoveti z glasbenim izrazom, ki ga dotlej ni poznala ali ji ni bil blizu. V ENO glasbi vsak poslušalec lahko najde nekaj, česar nima rad. Vendar se temu ne ogne, temveč raziskuje naprej. Koncert ENO glasbe je lahko tudi strogo žanrski, če začutimo nezapiranje v lastne meje. Jose, znani slovenski igralec in glasbenik, v enem od svojih tekstov repa: »hvala ti meja, rabmo te, da se zapremo vase in tko ostanemo center sveta, ha, ha, ha, ha…«
Lahko govorimo tudi o zapiranju v glasbene, religiozne, geografske, spolne skupine. Glasba planeta je ena, vsak prebivalec planeta je EN človek ne glede na predalčke, v katere ga dajemo. Ustvarjanje prihaja izključno iz človeka in nima namena poudarjanja veličine ene skupine ljudi nasproti drugi. Osebni in globalni interes naj prevladata čredni interes. Čreda je v interesu pastirja, boj za velikost pašnika tudi. Ovce pastirju verjamejo, da je druga čreda drug svet. ENO glasba se zavzema za to, da tradicionalno klasična publika obišče koncert breakbeat glasbe. Zapriseženi ljubitelji free jazza naj se znajdejo na folk festivalu s šotorčki. Verjamem, da lahko človek na takšnem koncertu sreča ljube ljudi. Morda pa kdo zamenja čredo:)
EN človek, ENA ovca, ENO glasba!
Izmed programov festivala ENO glasbe izberite tistega, za katerega si sploh ne mislite, da bi vam lahko bil blizu, obiščite koncert in upajmo – uživajte! Maribor repa po ljubljansko, Ljubljana pa obožuje Jaušnika:)
Bojan Cv, violinist
* sklanjanje: ENO glasba, ENO glasbe, ENO glasbi, ENO glasbo, pri ENO glasbi, z ENO glasbo, v EN glas
Prireditev vam poklanja:
|
|
|
